APDEJT.si

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je izrazila nestrinjanje z izključitvijo Kube, Nikaragve in Venezuele iz prihajajočega vrha Amerik, ki bo decembra potekal v Dominikanski republiki. Zaradi tega se vrha ne bo udeležila, saj mora opravljati dolžnosti v svoji državi. Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se na njeno odločitev ni odzval.

V Šarm el Šejku v Egiptu so ZDA, Egipt, Katar in Turčija podpisali deklaracijo, ki jo je podprl Trump, in postali garanti sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Sporazum poudarja enakost, vendar ne podpira palestinske državnosti. Po dogovoru med Izraelom in Hamasom se je začela izpuščati talce in dostavljati humanitarna pomoč v Gazo.

Donald Trump po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi ni podprl rešitve dveh držav in dejal, da se osredotoča na obnovo območja Gaze. Izrazil je tudi dvom o tem, ali mu bo uspelo priti v nebesa, kljub zaslugam za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.

Kubanski disident José Daniel Ferrer je po izpustitvi iz zapora na Kubi prispel v Združene države Amerike. Informacijo je potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ferrer se je izgnanstvu v Miami pridružil po letih boja in zapora na Kubi.

Donald Trump je obiskal Izrael, kjer je bil prisoten pri izpustitvi prvih talcev, ki jih je osvobodil Hamas po dogovoru z Izraelom. Med obiskom je Trump v izraelskem parlamentu napovedal začetek 'zlate dobe Bližnjega vzhoda'. Njegovo posredovanje je bilo sprejeto z ovacijami.

V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Donald Trump je med govorom v Knessetu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Njegov govor so prekinili izraelski poslanci opozicije, ki so zahtevali priznanje Palestine. V regijo so prispeli preživeli izraelski talci, palestinski zaporniki pa so bili izpuščeni.

Donald Trump je med obiskom Izraela kršil protokol, ko je v svoje vozilo povabil premierja Benjamina Netanjahuja in njegovo ženo Saro. V Knesetu je bil sprejet z velikim navdušenjem, obisk pa je potekal tudi v znamenju njegovega mirovnega načrta. Trump je pozval izraelskega predsednika, naj pomilosti Netanjahuja v korupcijskem procesu. Obiskal je tudi Egipt, kjer se je udeležil mirovnega vrha.

Združene države Amerike so v letošnjem letu repatriirale 3.581 državljanov Dominikanske republike, od tega 2.452 zaradi migracijskih razlogov, je sporočila Generalna direkcija za migracije (DGM). Večina repatriiranih, natančneje 90,23 %, je moških, medtem ko ženske predstavljajo 9,77 %. Majhen del, 0,25 %, se je v Dominikansko republiko vrnil prostovoljno.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

Papež Leon XIV. je pozdravil dogovor o začetku mirovnega procesa v Gazi in pozval k spoštovanju "legitimnih aspiracij izraelskega in palestinskega ljudstva". Ponudil je bližino tistim, ki trpijo, in spodbudil vse vpletene strani, da pogumno nadaljujejo pot proti pravičnemu in trajnemu miru.

Po dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki je začel veljati prejšnji petek, je v nedeljo iz Egipta v Gazo začela vstopati humanitarna pomoč. Na stotine tovornjakov s pomočjo je prečkalo mejo, kar predstavlja največjo količino pomoči, ki je prišla na palestinsko ozemlje od začetka krize.

Bela hiša je javno kritizirala Nobelov odbor, ker ni podelil Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izšla je tudi karikatura, ki prikazuje vpliv dejstva, da Trump ni prejel nagrade.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Maria Corina Machado je po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2025 dejala, da jo posveča Donaldu Trumpu, ki ga je označila za pogumnega in vizionarja zaradi njegove podpore venezuelski opoziciji proti Maduru. Bela hiša je ponovila kritike, češ da je Nobelov odbor zanemaril Trumpove dosežke pri sklepanju dogovorov in reševanju življenj.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.